Maja Golob
Sem Maja Golob, mama Davidu in Natalie ter žena možu Nenadu. S spremembo načina življenja se ukvarjam že celo življenje.
Z možem sva izgubila kar 94 kg in jih uspešno vzdržujeva že 7 let. Pomagala sem že na stotine damam, ki smo skupaj izgubile preko 7000 kg.
Verjamem, da lahko tudi tebi pomagam doseči svoje cilje.
Pred 8 leti sem začela svojo transformacijsko pot – brala sem, obiskovala seminarje in testirala različne pristope. Čeprav sem bila brez podpore, sem uspela doseči odlične rezultate. Sedaj želim deliti svoje znanje in izkušnje s tabo.
Kakšna je moja zgodba?
Slika iz l. 1992
Otroštvo
Si jo že slišala? Jo že veš? Že veš kako mi je bilo postlano z rožicami? Kako mi ni bilo nič treba … kako mi je bilo vse položeno v zibelko?
˝No, no˝!
Potem pa se princeska zbudi, a ne?! In to ne samo na zrnu graha … kar na kamnu?!
Kako se je vse skupaj začelo?
Od majhnega debela! Iskala uteho v hrani. Občutek, da me nihče ne mara. Da me nobeden ne bo imel nikoli rad. Zakaj to? Od kje to pride?!
Osnovna šola … še bolj debela … majoneza, smoki, gledanje Santa Barbare cel dan … gledaš kako so bogati, lepi, suhi, se imajo radi … kako z lahkoto z jokom dosežejo vse … in tako sem živela v enem fantazijskem svetu, da me noben ne mara, da nimam nobenega prijatelja, da sem sama … sploh se nisem zavedala, da sem predebela …
Srednja šola
Srednja šola … še vedno debela … še bolj …
… ampak zdaj so drugi ljudje, nova poznanstva, prvi fant … prvo večje hujšanje … prvi uspeh: -30 kg čez počitnice … zakaj si še vedno nisem všeč?
Ker so vsa ta leta, ko sem se smilila sama sebi, že postala del mene. Vsa ta prepričanja so že zakoreninjena v meni.
In kaj se je zgodilo s kilogrami, ko vsa ta prepričanja v meni niso bila razčiščena? Dobila sem jih nazaj, ne samo 30, ampak 35 kilogramov.
Poznano?
Spet začaran krog … jok, stok, spet prenajedanje, smiljenje, velikokrat zaspala v solzah, zakaj me noben ne mara? Zakaj se meni to dogaja? Sigurno so drugi krivi! Mogoče je mama kriva, mogoče sistem, mogoče ….
Se bom res spet zredila nazaj ?! In sem se… Sedaj sem nekako prilezla že do 100 kg …
Slika iz l. 1997
Slika iz l. 1999
Ali sem jaz kriva?
Naletiš na noro dobro knjigo od Louise Hay. In piše: da sem mogoče JAZ kriva. Kako? Princeska? Nemogoče! Ali to pomeni, da bom tudi JAZ morala nekaj spremeniti? Da se to ne bo kar samo uredilo?! Mi ne bosta starša pomagala? Sistem? Ja no, pa da vidim…
+ 100 kg?! O moj bog. Kako? Če je pa spet vse ok v mojem življenju …
Nisem se poglobila vase … nisem se spremenila … spremenila sem samo zunanjost … kaj pa notranjost?
In gremo spet … knjige, seminarji, kaj moram spremeniti pri sebi? Kaj delam? Zakaj se prenajedam? Sledi drugo večje hujšanje … spet – 30 kilogramov …
Prva služba, fax, novi prijatelji, nekontroliran sex z vsakim, ki ti ˝malo piha na dušo ˝ ( o ja, tudi to je bil eden od načinov, kako si misliš, da si všeč nekomu …) , kino, pice, žuri … spet me kliče prenajedanje …
Poroka in otroci
In pride dan, ko se celo poročiš … spet se prepustiš … končno … nekdo me ima res rad … ponovno nekontrolirane količine hrane, rekreacija na minimum, alkohol v potokih … odločitev za prvega otroka …. zdaj sem že presegla 100 kg … drugi otrok … presegla 116 kg in to po porodu!
Sem še vedno JAZ kriva? Zdaj pa imam nekoga, ki me ima rad … in to kar 3 – mož in 2 otroka ….
V vsej tej enačbi sem manjkala samo JAZ! Jaz se še nisem imela rada. Vsi drugi so vedno prišli na vrsto pred mano.
Z delom na sebi sem spremenila mnenje, da moram biti vsem na voljo, da me morajo imeti vsi radi, da moram biti vsem všeč!
Želela sem si, da bi mi kdo rekel, da me ima rad in da sem pomembna v njihovem življenju … in če tega nisem dobila od določene osebe, sem še vseeno hotela biti vsem ostalim všeč …
Tudi, ko sem bila uspešna v življenju, še ni pomenilo, da nisem v sebi imela omejujočih prepričanj … vprašanje je bilo samo v katero smer sem jih izkoristila. V pozitivno smer – sebi v prid, ali pa negativno smer – v prenajedanje.
Ko sem dosegla magično številko 120 kg sem prišla do tistega prelomnega trenutka, ko sem se vprašala ZAKAJ TO DELAM? Zakaj si to delam?
Ali si že kdaj kaj naredila takega, da si hotela nekomu ugoditi, da bi izpadla dobro, vendar na koncu se nisi preveč dobro počutila? Zakaj to delamo?
Zato, ker hočemo biti pomembne v življenju drugih ljudi, zato ker hočemo ljubezen, ker so to naše osnovne potrebe : biti pomembna, biti povezana, biti ljubljena. Kako težko je kdaj ljudem reči NE, a ne? Zelo težko! To je ena najbolj enostavnih besed, vendar tako težka!
Slika iz l. 2011
Najtežje je bilo reči NE!
Najprej sem mogla vzljubiti sama sebe, postaviti sebe na prvo mesto, narediti nekaj ZA sebe!
Težko je bilo reči NE svojim izgovorom, svojim omejujočim prepričanjim!
Vendar, danes je čas, da ta svoja prepričanja pošljem v svoj muzej zgodovine! So preteklost! Ne potrebujem jih več ob sebi! Prav tako ne ljudi, ki me ne cenijo! Sama sebi moram biti dovolj oz vse, potem me imajo lahko še drugi radi na način, ki si ga zaslužim.
Ure in ure branja knjig, učenja o hrani, učenja o psihologiji, o tem kako funkcioniram, kaj si želim, kdo sem, kaj hočem, seminarji, meditacije, spet branje, spet učenje, kaj meni pomaga, zakaj se prenajedam?
Oh, kaj bi dala takrat za enega mentorja, da bi mu plačala, in da bi me lepo vodil skozi vse to … vendar ne, to je bila moja pot, moje učenje, moje delo! Zadnja 4 leta dela na sebi so bila resnično prelomna!
Zavedala sem se, da moram spremeniti stvari. Shujšati znam … potem obdržati ta način in da kilogrami ne grejo nazaj gor – to je pa druga pesem.
Odločila sem se za pomoč pri psihologu – mentorju! Pika na i! Češnja na vrhu smetane! Tam sem dobila potrditev, da vsa moja učenja le niso bila brez pomena. Da vem, kaj govorim. Da vem kaj delam! Da sem se vse to naučila sama in vse preizkusila na svoji koži … to je tisto glavno ! Največ! Tisto kar šteje! Moj uspeh! Prekinila sem ves ta jok in stok, smiljenje in prenajedanje!
Kdo je to moral narediti?
Mama? Sistem? JAZ!!! Jaz sem tista, ki je morala skozi vse to. Ugotoviti, kaj me matra! Spremeniti stvari pri sebi! Delati na tem! Se ukvarjati sama s sabo. Koliko je bilo trenutkov joka, obupa, nizke samopodobe … pa čeprav sem bila vesela, nasmejana oseba. Bistvo je velikokrat očem nevidno!
Našla sem svoje poslanstvo
MOJA izkušnja. Moje DELO. Jaz sem šla skozi vse to. Velikokrat sama. Nisem imela nikogar, ki bi mi znal pomagat, ne na način, ki sem ga jaz potrebovala. Nihče nima take čarobne paličice.
Kako ti lahko pomagam?
Verjamem, da je lažje, ko imaš ob sebi nekoga, ki je šel skozi vse to. Tudi ti moraš sama zase poiskat čarobno paličico. Je res?
Verjamem pa, da je izjemno lažje in da so hitrejši rezultati, ko imaš ob sebi nekoga, ki ti lahko pove, kje so pasti.
Nekoga, ki ti pomaga, da ne izgubiš mesec ali dva meseca dela na sebi, ko bi mogla iti še enkrat od začetka. Je vredno imeti mentorja za to?! O, pa še kako…
Lahko sem to jaz, lahko si izbereš nekoga, ki ga bolj začutiš … samo premakni se! Življenje je krasno … če si tako želiš!
Delala sem napake, da jih tebi ni treba
- Iskala krivce drugje.
- Nisem se odločila biti suha.
- Telovadila kot nora.
- Prehitro odnehala.
- Nisem točno vedela, kaj si želim.
- Nisem imela odnosa do hrane.
- Nisem vedela, kaj je to vibracija.
- Nisem videla širše slike.
- Nisem bila pripravljena plačat ceno, ki jo preobrazba zahteva.
